Horizontal Rule

Roma Rights 1, 2010: Implementation of Judgments

26th, July, 2010


Karta vaś Fundamentalno Ćaćipena

E Europakere manuša kerindoj pašeder unuja maškar pende, line decizija te ulaven maškar pende lačheder avutnipe bazirime upral khetanutne moljaripa.

Leindoj ani godži peskere etikane barvalipa, i Unija si kerdini upral e biulavipaskere thaj univerzalno molja kotar e manušikano baripe, slobodija, jekhipe thaj solidariteto; thaj si bazirime upral e demokracijakere prinicipija thaj upral e kanunija/zakonura/. Čhivela e individual ano vilo peskere aktivetondar kolesar so kerela manušipe ande Unija thaj kerela than vaš slobodija, sikuriteto thaj čačipe.

I Uonija ikerela dži pe zuraripe kodole khetanutne moljaripendar thaj respekto pe dži pe javeripa/diverziteto/ kulturendar thaj tradicijendar maškar e Europakere manuša thaj nacionalno identiteti e Themengoro, olengere autoritetija pe nacionalno, regionalno thaj lokalno nivelura; so kotar javer rig, promovirinela thaj balansirinela zuraripe thaj sigurinela tromalo/slobodne/phiribe e manušengo, servisongo thaj kapitalesko.

Pali kodo so si vakerdino, khamela pest e zurarel pes o protektiribe e fundamentalno hakajengo/čačipenengo/, džaindoj pali e pharuvipa ando thema, socijalno progreso thaj tehnoligijakoro džaibe majangle, kodolesar so, kodola hakaja ka oven majbut dikhline thaj čačune ande kodi Čarta.

Kodi Čarta reafirmirinela, leindoj ani godži e Komunitakiri thaj e Unijaki zor, sar vi e principon vaš khetanipa thaj hakaja save so rezultirinena katar e konstitucijengere tradicije thaj e internacionalno obligacije khetanutne vaš e Thema Membrura, i Phangli vorba katar e Europaki Unija, Europaki Konvencija vaš Protektiribe e Manušengere Hakajengo thaj e Fundamentalno Slobodijengo, i Socijalno Čarta adoptirme/lendine/ kotar e Europako Konsilo thaj katar e Europaki Kris vaš Čačipa thaj kotar e Europaki Kris vaš Manušukane Hakaja.

Kadale hakajengo/čačipenengo lejbe rodel vi responsabiliteto mamuj e javera manuša/persone/, mamuj manušikani komuniteta thaj e avutne generacije.

Kodoleske, i Unija prendžarela e hakajen, slobodijen thaj e principon so ka oven vakerdine majtele ando kodo teksto.

ŠERO I
BARIPE/DIGNITETO/

Artiklo 1
Manušikano baripe

O manušikano baripe/digniteto/ si vužo. Musaj te ovel respektirimo thaj protektirimo/arakhlo/.

Artiklo 2
Hakaj pe dživdipe

  • Sakone jekhe manuše isi hakaj pe dživdipe.
  • Khonik naštit e ovel krisisardo meribasar vaj te ovel egzekutirimo.

 

Artiklo 3
Hakaj vaš e manušengo integriteto

  • Sakone jekhe manušes isi hakaj vaš respekti vaš leskoro fizikano thaj mentalno integriteto.
  • Ande medicinako thaj biologijako umal, kodo musaj te respektirinel pes specifikane ano:
  • tromale/slobodne/ informiriba e manušengo, džaindoj pali e procedure fundirime upral o kanuni/zakono/,
  • čhinavibe ko praktike save teljarena e manušen, specifikane pe kodola praktike save so selektirinea manušen/personen/,
  • čhinavibe pe kodo e manušesko badani/trupo/telo/ te ovel haing vaš finansijako profitiribe,
  • čhinavibe ko reprodukcijako kloniribe pe manuša.

Artiklo 4
Čhinavibe e torturako thaj manušengo degradiribe vaj dukhavibe

Khonik naštit e ovel subjekto pe tortura vaj pe namanušikano vaj degradiribasko tretmano.

Artiklo 5
Čhinavibe ko butikeribe zorasar

  • Khonik naštit e ikerel pes sar robo vaj servanto.
  • Khonik našti zorasar te čhivel pest e kerel buči teli zor thaj presija.
  • Manušengoro kino-bikinibe naj dendo.

ŠERO II
SLOBODIJE

Artiklo 6
Hakaj pe slobodija thaj siguriteto

Sakone jekh manušes isi hakaj pe slobodija thaj siguriteto.

Artiklo 7
Respekti pe privatno thaj familijako dživdipen

Sakone jekhe manušes isi hakaj vaš respekti pe lesko privatno thaj familijako dživdipe, kher thaj komunikacije.

Artiklo 8
Protektiribe pe personalno informacije

  • Sakone jekhe manuše isi hakaj pe protektiribe an peskere personalno informacije vaš korkore peske.
  • Gasave informacije khamela pest e oven procesirime fer thaj numa vaš spcificirime buča thaj upral funda sar so phenela o kanuni/zakono/. Sakone jekhe manušes isi hakaj te avel dži peskere informacije thaj te khonik javer ma te dikhel olen.
  • Kodi procedura musaj/khamela pes/ te ovel kontrolirime kotar korkorutno/independent/ autoriteto.

Artiklo 9
Hakaj vaš phrandibe thaj keribe familija

O hakaj vaš phrandibe thaj keribe familija trubuj te ovel garantirme sar so phenena e nacionalno kanunija/zakonura/ vaš kodo hakaj/čačipe/.

Artiklo 10
Slobodija pe gindipe, sama thaj religija

  • Sakone jekhe manušes isi slobodija pe gindipe, sama thaj religija. Kodo hakaj lela an pest vi e slobodija manuš te pharuvel peski religija, korkoro vaj khetane e manušencar katar peskiri komuniteta thaj te šaj phutardes, ja palem privatno te prakticirinel peskiri pakhiv, religija thaj praktika.
  • Kodo hakaj sip rendžardo vi kotar e nacionalno kanunija vaš kodole hakajengoro prakticiribe.

Artiklo 11
Slobodija pe ekspresija thaj informacija

  • Sakone jekhe isi hakaj vaš slobodija pe ekspresija. Kodo hakaj khamela pes te lel an peste vi o šajipe sako te ikerel pesko gindipe thaj te resel informacija thaj ideje, bizi te kerel pes interfencija katar e publikane autoritetija thaj bizi granice.
  • I slobodija thaj e mediumengoro pluralizmo khamela pes te oven respektirime.

Artiklo 12
Slobodija pe khetanipa thai asociacije

  • Sakone jekhe isi hakaj te šaj te khedel pe ko khetanipa thaj si ole slobodija te kerel asocijacije pe sa e nivelura, pe politika, kino-bikinipe, civilno butja, save so lena thaj sikavena e hakaja vaš sako jekh te kerel thaj te ovel kotor tare kino- bikinipaskere unije pe protektiribe ano interesija
  • E politikane partije ko Unijakoro nivelo anena dži pe kodo te šaj e manušengiri politikani voja te ovel sikavdini ani Unija.

Artiklo 13
Slobodija arto thaj džanibe

E arteskere thaj e džanibaskere rodipa khamela pest e oven slobodne/tromale/. E akademijaki slobodija trubuj te ovel respektirime.

Artiklo 14
Hakaj pe educiribe/edukacija/

  • Sakone jekhe manuše isi hakaj pe educiribe thaj šajipe te lel majodorutno sikljovipe thaj treningo.
  • Kodo hakaj lela an pest vi e hakaja e manuša te šaj te len vi majodorutni edukacija.
  • Si slobodija te keren pes edukacijakere khidipena džaindoj pali e demokratijakere principura thaj e dadengere thaj e dajengere hakaja te sigurinen kaj lengere čhavore ka len sikljovibe thaj edukacija, džaindoj pali lengere religijakere, filozofijakere thaj pedagogijakere pakjaiba, save so trubuj te oven respektirmite, džaindoj pali e kanunija/zakonura/ save so dena gasavi slobodija thaj hakaja.

Artiklo 15
Slobodija te lel pes profesija thaj hakaj pe keribe buti

  • Sakone jekhe manuše isi hakaj te kerel buti thaj slobodno/tromale/ te lel peski profesija.
  • Sako jekhe manuše katar e Unija isi hakaj te rodel peske buti thaj te kerel save vi te ovel servisija pe savo vi te ovel Them Membro.
  • Manuša katar e trinto thema si autorizirime te keren buti pe Themengere teritorije, sar so isi hakaj thaj šajipen e manušen kotar e Unija.

Artiklo 16
Slobodija te kerel pes bizniso

Si slobodija te kerel pes bizniso sar so phenela e Komunitakoro kanuni/zakono/ thaj e nacionalno kanunija thaj praktike.

Artiklo 17
Hakaj pe barvalipe

  • Sakone jekhe manuše isi hakaj te kerel peskoro barvalipe. Khonik našti olestar te lel kodo barvalipe vaj mangin, ten a phehela javareder o publikano interesi thaj o kanuni. O hakaj pe barvalipe šaj te ovel regulirimo kanunesar, so trubuj te kerel pes vaš e generalno interesija.
  • Vi o intelektualno barvalipe/mangin/ khamela pest e ovel protektirimo.

Artiklo 18
Hakaj pe azilo

O hakaj vaš azilo khamela pest e ovel respektirimo džaindoj pali e Ženevaki Konvencija kotar o 28-to juli 1951 berš thaj o Protokolo kotar 31-to januaro 1967 berš vaš e našle manušengoro statusi, džaindoj pali e Kontraktija kerdine katar e Europakere Komunitetija.

Artiklo 19
Protektiribe kana kerela pes relokacija vaj ekstradikcija

  • I kolektivno ekspulzija/paldipe/ si čhinavdi kanunesar/zakonesar/.
  • Nijekh manuš našti te ovel dislocirimo, paldimo, vaj ekstradiktirimo ko Them kote so isi seriozno risko kaj vov, vaj voj ka ovel mudardine, ka keren upri lende tortura vaj bi manušikano tretmano, torurtura vaj bilačhpe.

ŠERO III
JEKHIPE

Artiklo 20
Jekhipe anglal o kanuni

Sako manuš si jekha-jekh anglal o kanuni.

Artiklo 21
Na-diskriminiribe

  • Sako jekh diskriminacija fundirime/bazirime/ upral kodo si vareko murš vaj džuvli, isi ole/ola/ javereder rasa, koloro, etniciteto vaj socijalno palpalutnipe, genetikano palpalipe, javereder čhib, religija vaj pakhiv, politikano vaj javereder gindipe, si manuš kotar javereder minoriteto, si le barvalipe, bilačhipe vaj javereder seksualno orientacija, si čhinavdo.
  • Ano pervazoja/fremija/ kotar e Phangli vorba kerdini kotar e europakere Komunitetija thaj kotar e Europaki Unija thaj bizi stereotipura mamuj kodola phangle vorbi/kontraktija/, savi vi te ovel diskriminacija si čhinavdi.

Artiklo 22
Kulturako, religijako thaj lingvistikiano javeripe

I Unija khamela pest e respektirinel o javeripa pe kultura, religija vaj lingvistika.

Artiklo 23
Jekhipe maškar e murša thaj e džuvlja

O jekhipe maškar e murša thaj e džuvlja musaj te sigurinel pes ko sa areje, leindoj kate vi o arakhibe buči thaj o pokimos.

E jekhipaskoro principi trubuj/khamela pe/ te hačarel pes vi kana den apes varesave provizije vaš e džuvlja save so nane lačes reprezentirime.

Artiklo 24
E čhavengere hakaja

  • E čhaven kamela pest e oven hakaja vaš olengoro protektiribe thaj lejbe sama pe lende. E čhavore musaj te sikaven peskere gindipena tromales thaj slobodno. Olengere gindipena trubuj te len pes ki sama.
  • Ko sa e akcije so si phangle e čhavorencar thaj save si kerdine kotar e publikane autoritetija vaj kotar e privatnikane institucije, e čhavorengere interesija musaj te oven primarno.
  • Sakone jekhe čhave trubuj te ovel hakaj pe regularno funda/baza/ thaj personalno relacije vi direktno kontaktija vi e dadesar vi e dajasar, thaj na numa kana kodo si mamuj e čhaveskor interesi.

Artiklo 25
E phurengere hakaja

I Unija prendžarela thaj respektirinela e hakajen so si e phure manušen vaš kodo te dživdinen peskoro dživdipe dignitetosar thaj šajipasar te participirinen ko socijalno thaj kulurakoro dživdipe.

Artiklo 26
Integriribe e manušengo so isi olen disabiliteti

I Unija prendžarela thaj respektirinela e hakajen vaš e manuša saven so isi varesavo disabiliteti te šaj te len beneficije thaj te sigurinel pes olengoro korkorutnipe/independence/, socijalno thaj profesionalno integracija thaj participacija ko komunakoro dživdipe.

ŠERO IV
SOLIDARITETO

Artiklo 27
E bučarne manušengo hakaj pe informiribe thaj konsultacije pe lengi buči

E bučarne manuša vaj lengere reprezentantura musaj, ko sa e nivelura, te oven informirime thaj konsultirime, adžare sar so phenela e Komunitetoskoro kanuni thaj e nacionalno kanunija thaj praktike.

Artiklo 28
Hakaj pe kolektivno phangli vorba thaj akcija

Vi e bučarne vi kodola so dena olenge buči, vaj olengere respektivno organizacijen, isi hakaj, sar so phenela e Komunakoro kanuni thaj e nacionalno kanunija thaj praktike, te keren negocijacije thaj te phanden vorba/kontrakto/ pe sa e nivelura, thaj kana isi konflikto katar e interesija, te definirinen pes olengere interesija, leindoj kate vi e hakaje vaš štrajko.

Artiklo 29
Hakaj vaš arakhibaskere sevisija

Sakone jekhe manuše isi hakaj pe arakhibaskere servisija.

Artiklo 30
Protekcija vaš paldipe bučatar nisoske

Sako jekhe bučarne manuše isi hakaj te ovel protektirimo kotar paldipe bučatar, džaindoj pali e Komunakere kanunija thaj pali e nacionalno kanunija thaj praktike.

Artiklo 31
Fer thaj lačhe butikeribaskere kondicije

  • Sakone jekhe bučarne manuše isi hakaj pe butikeribaskere kondicije save so ka respektirinen oleskoro, olakoro sastipe, siguriteto thaj digniteto.
  • Sakone jekhe bučarne manuše isi hakaj vaš limitirbe ko maksimum bučakere ori/časura/, ki diveskiri thaj kurkeskiri pauza thaj pro berš pokimo dajanibe/ferija/.

Artiklo 32
Prohibiribe ko čhavorikano butikeribe thaj protektiribe e terne manušen kotar buti

Našti te len pes čhavore ki buti. Minimum berša te šaj e terne te keren buti si e berša kana e terne agorena pengeri škola thaj šaj te kerel pes eksepcija numa pe varesave egzamplija.

E terne manušenge save so šaj te keren buti khamela pes te keren pes lačhe butikeribaksere kondicije thaj te oven protektirime kotar ekonomikani eksploatacija, te ovel garantirimo olengoro siguriteto, sastipe, vi mentalno vi fizikano, etikano thaj socijalno zuraripe thaj te del pes olenge buti pali lengiri edukacija.

Artiklo 33
Familijako thaj profesionalno dživdipe

  • I familija trubuj te ovel legalno, ekonomikano thaj socijalno protektiribe.
  • Te ikerel pes e familijako thaj o profesionalno dživdipe, sako jekhe manuše trubuj te ovel hakaj te ovel protektirimo kotar paldipe bučatar thaj hakaj te ovel ole pokimi bijanimaski ferija kana I bučarni džuvlji bijanela, vaj kana kerela čhaveskiri adopcija.

Artiklo 34
Socijalno siguriteto thaj socijalno asistencija

  • I Unija prendžarela thaj respektirinela e socijalno siguripaskere beneficijen thaj e socijalno servison save so dena protektiribe vaš e bučarne manuša kana e džuvlja bijanena, kana si e bučara nasvale, kana isi industrijaki bibaht/aksidentija/, kana e bučarne phurjovena thaj kana e bučarne ka hasaren pengiri bučI, agjare, sar so phenela vi e Komunakere thaj e nacionalno kanunija thaj praktike.
  • Sako jekh manuš savo so trajil/dživel/bešel/ ani Europkai Unija thaj sako jekh savo so šaj legalno te phirel trujal e Europaki Unija, šaj te lel socijalno siguriteto džaindoj pali e Komunakoro thaje nacionalno kani thaj praktike.
  • Mangipasar te marel pes mamuj i socijalno ekskluzija thaj o čorolipe, i Unija prendžarela thaj respektirinela o hakaj pe socijalno thaj kherengiri asistencija thaj te sigurinel egzistencija kodolenge saven so nane but resursija, sar so phenena e Komunitakoro thaj nacionalno kanunija thaj praktike.

Artiklo 35
Sastipaski sama

Sakone jekhe isi hakaj te avel dži pe preventivno sastipaski sama thaj hakaj vaš e beneficija katar e medcinako tretmano teli e kondicije kaerdine kotar e nacionalno kanunija thaj praktike. Učho nivelo katar e manušengi sastipaski protekcija trubuj te ovel sigurimi thaj implementirimi ko sa e Unijakere politike thaj aktivitetija.

Artiklo 36
Avipe/akseso/ dži pe generalno ekonomikano intereso

I Unija prendžarela thaj respektirinela o avibe dži pe servisija ko generalno ekonomikano intereso sar so vakerdino ano nacionalno kanunija thaj praktike, džaindoj pali e Phangle vorbi ki Europaki Komunita, te šaj te promovirinel pes i socijalno thaj teritorijalno kohezija e Unijaki.

Artiklo 37
Trujalipasko protektiribe

Učho nivelo kotar e trujalipaskoro protektiribe thaj bajraripe ko leskoro kvaliteti musaj te ovel integririmo ande Unijakere politike thaj sigurime, džaindoj pali e principija vaš e trujalipaskoro zoralipe.

Artiklo 38
Protektiribe e manušengo so kinena

Unijakere politike trubuj te sigurinen učho nivelo ko akala manušengoro protektiribe.

ŠERO V
CIVILNIKANE HAKAJA

Artiklo 39
Hakaj te alusarel pest haj te ovel pes kandidati vaš alusariba ko europako Parlamenti

  • Sakone manuše ki Unija isi hakaj te alusarel thaj te ovel kandidati ko alusariba vaš e Europako Parlamenti ko Thema Mambrura kote so e manuša dživdinena thaj teli jekh kondicija sar sa e manuša kotar kodo Them.
  • E membrura ko Europako Parlamenti trubuj te oven alusarde/elektirime/ direktono thaj pe tromale/slobodno/ alusariba.

Artiklo 40
Hakaj te alusarel pest haj te ovel pes kandidati ano komunakere elekcije

Sako jekhe manuše Unijatar isi hakaj te alusarel thaj te ovel kandidati ko komunakere elekcije ko Thema Membrura kote so o manuš dživdinela, teli kondicije sar manuša so dživdinen ko adava Them.

Artiklo 41
Hakaj vaš lačhi adminsitracija

  • Sakone persona isi hakaj vaš laho adminstriribe ko lengere buč fer thaj vaš harni vrama ande sa e institucije ki Unija.
  • Kodo hakaj lela:

o hakaj sakone personako te ovoel šundo, vaš sa e buč so afektirinena adale persona;

hakaj sakone personako te ovel ola akseso an olako vaj olesko fajlo, thaj te respektirinel pes o legitimno intereso ko profesionalno thaj biznisesko sikreto;

obligacija e administracijaki te del eksplanacija vaš olakere decizije.

  • Sakone jekhe persona isi hakaj i Komuna telel sama vaš peskere manuša sar so phenena e generalno principija ko kanunija e Themeskere.
  • Sakone jekhe persona isi hakaj te skrinisarel e istitucijenge ani Unija ko jekh kotar e čhibja thaj musaj te lel lil palpale pe kodi čhib.

Arttiklo 42
Hakaj vaš avibe dži kodokumentija

Sako manuš Unijatar, thaj sako jekh naturalno thaj legalno persona isi hakaj te ovel ole registririmo ofisi ko Thema Membrura, isi olen hakaj vaš avibe dži ko Europakere Parlamenteskere, Konsileskere thaj Komisijakere dokumentija.

Artiklo 43
Ombudsmani

Sako manuše ki Unija thaj sako jekhe naturalno vaj legalno persona saven so isi registririme ofisija ko Thema Membrura, isi olen hakaj te referirinen dži ko Ombudsmani e Unijakoro vaš savo te ovel bilačhipe kotar e administracija ko lakere aktivitetija ko Komunakereinstitucije thaj džI ko Čačipaski Kris thaj Krist kotar Avgo Instanca.

Artiklo 44
Hakaj vaš peticija

Sako jekhe manuše ki Unija thaj sako jekhe naturalno vaj legalno persona save nisi registrirme ofisija ko Thema Membrura, isi olen hakaj te skrinasaren peticija dži ko Europako Parlamenti.

Artiklo 45
Slobodija ano phiribe thaj rezidentiribe

  • Sakone manuše katar e Unija isi hakaj te phirel thaj te ačhol pe varesavo them slobodno ki sasti teritorija katar e Thema Membrura.
  • I slobodija ko phiribe thaj rezidentiribe šaj te ovel dendino sar so phenena e kanunija ko Europakere Komunitetija ki sasti teritorija kotar e Thema Membrura.

Artiklo 46
Diplomatikano thaj konzularno protektiribe

Sako jekh manuš ki Unija šaj, ki teritorija kotar triton theme kote so e Thema Membrura nane reprezentirimi, isi hakaj vaš protektiribe kotar e diplomatikane thaj konzularno autoritetija e Themengere, teli sa e kondicije sa nacionalno manuša kotar e Thema Membrura.

ŠERO VI
ČAČIPE

Artiklo 47
Hakaj vaš efektivno thaj lačho fer krisaribe

Sako jekh, kaskere hakaja thaj slobodije si garantirime kanunesar ki Unija thaj kerdine varesavi bibaht, isi olen hakaj vaš fer krisaribe sar so phenena e kondicije save si skrinisarde teleder ko teksti an kodo Artiklo.

Sakone jekhe manuše isi hakaj vaš fer thaj phutardo ašunibe ki harni vrama thaj krisaribe kotar korkorutno/independentno/ tribunalo sar so phenela o kanuni. Sakone jekhe manuše isi hakaj te den ole godi/advajzo/ thaj te ovel reprezentirimo.

Legalno ažutipe šaj te del pes odolenge saven so naj but resursija te šaj adale manuše te ovel fer krisaribe thaj efektivno avibe dži ko čačipe.

Artiko 48
E došakoro sikavipe thaj hakaj vaš arakhibe

  • Sako jekh savo so krisarela pes nane te ovel došalo sa džikote na sikavela pes leski doš džaindoj pali e kanunija.
  • Respektiribe e hakajengo vaš e manuša save krisarena pes musaj te ovel garantirimo.

Artiklo 49
Principija ko legaliteto thaj proporcionaliteti ko kriminalno došasribe thaj phanglipe

  • Khanikaske naštit e ophenel pes kaj si došalo pe vareso so si karakterizirimo sar kriminalno aktiviteto telo o nacionalno thaj internacionalno kanuni/zakono/, pe vrama kana kodo aktiviteto si kerdino. Našti vi te keren pes varesave penalija ki vrama kodo aktiviteto si kerdino sa džikote e manuša save si došakerde na ikljovena anglal e kris.
  • Kodo Artikle naj stereotipura vaš e krisaripe vaj došalipe mamuj khanikaste sa džikote kodi doš naj prendžardini kotar e nacijengere komunitetija.
  • O došaribe thaj e penalija naštit e oven disproporcionalno.

Artiklo 50
Hakaj e manuša ma te oven došakerde duvar ande kriminalno procedure vaš jkeh kriminalno keribe

Khonik našti te ovel penaltirimo vaj krisisardo duvar ande kriminalno procedura vaš vareso so aba si kerdino thaj agordino ande sasti Unijaki teritorija, sar so phenel o kanuni.

ŠERO VII
GENERALNO PROVIZIJE

Artiklo 51
Šajipe

  • E provizije kodole Šerestar si adresirime pe Unijakere institucije, džainodj pali e principija thaj e Thema Membrura numa kana si implementirime pe Unijakoro kanuni. Kodoleske khamela pest e respektirinen pes e hakaja, te obzervirinen pes e principija thaj te promovirinel pes o apliciribe sar so phenena e respektirime zora.
  • Kodo Šero na sikavela nesavi nevi zor vaš e Komunitetija vaj vaš e Unija, thaj na modificirinela i zor so si definirimi an kodo lil.

Artiklo 52
Šajipe pe garantirime hakaja

  • Savo te ovel limitiribe ano hakaja thaj slobodije prendžardine katar kodi Čarta musaj te oven dendine kotar o kanuni thaj te oven respektiriim sa kodoal hakaja thaj slobodije. Subjekto vaš e principija proporcionaliteto, limitiriba, šaj kotar javer rig te resen e generalno intereson save sip rendžarde kotar e Unija.
  • E hakaja prendžardine an kodi Čarta si bazirime upral e Komunitetongere Kontraktija thaj e Lila katar e Europaki Unija thaj trubuj te oven dendine teli sa e kondicije thaj limitiriba so si definirime an kodola Kanunija.
  • Dži akak an kodi Čarta sis a e hakaja save so korespondirinena e hakajencar garantirime kotar e Konvencija vaš Protektriribe e Manušikane Hakajengo thaj Fundamentalno Slobodijengo, thaj sar so si skrinisardo an kodi Konvencija. Kodi provizija naštit e preventirinel e Unijakere3 kanunen te den vi buteder kotar kodi phendini protekcija.

Artiklo 53
Protekcijako nivelo

Khančik an kodo Šero našti te ovel interpretirimo sar restriktivno vaj javereder kotar kodo so afektirinela e manušikane hakajen thaj e fundamentalno slobodijen, kotar e Unijakoro kanuni thaj internacionalno kanunija thaj kotar e internacionalno aranžamentoncar pe save so i Unija, e Komunitetija vaj sa e Thema Membrura, leindoj kate vi e Europakere Konvencija vaš Protektiribe e Manušikane Hakajengo thaj Fundamentalno Slobodijento, thaj e konstitucije kotar e Thmea Membrura.

Artiklo 54
Prohibiribe ko kadale hakajengo čhinavibe

Khančik an kodo Šero naštit e interpretirinel pes sar impliriribe save te ovel hakajesko thaj savo vi te ovelperformiribe aktengo vaj destrukcijako kotar savo vi te ovel hakaj vakerdino an kodo lil, ja palem te limitirinen pes save vi te oven hakaja.

 

Horizontal Rule

 

Horizontal Rule